Uporaba spletnega obrazca

V spletni obrazec vnesite naslednje klinične izvide, da določite indiciran interval VZS: globino sondiranja v mm, furkacije, ustno higieno in krvavitev ob sondiranju.

Stopnja prizadetosti furkacije je označena s krogom. Odprt krog (1. stopnja), polkrog (2. stopnja) in poln krog (3. stopnja).

Intervali VZS

Po kliku na gumb "Neposredno" lahko podatke, ki so pomembni za določitev intervala VZS, vnesete tudi v ustrezen obrazec. To vam omogoča, da se izognete večjemu obrazcu zgoraj.

V obrazec se vnesejo naslednje vrednosti: število zob in število mest z globino sondiranja 4 mm, 5 mm ali ≥ 6 mm. Poleg tega se zabeležijo: število mest s prizadetostjo furkacije 2. ali 3. stopnje ter odstotek mest z oblogami ali krvavitvijo ob sondiranju (BOP).

V obrazec lahko vnesete predlagani interval ocene ali interval, ki ga izberete sami.

Informacije za paciente

"Daljinski upravljalnik" na levi strani vam omogoča dostop do vizualnih informacij za vaše paciente. Te vključujejo ilustracije parodontalnih žepov, izgube kosti in prizadetosti furkacij.

Ta informacijska okna lahko pokažete pacientu med posvetovanjem, da izboljšate razumevanje klinične situacije. Te prikaze lahko vključite tudi v prilagojeno poročilo za pacienta.

Določitev intervala VZS

Priporočeni intervali VZS temeljijo na profilih preostalih žepov, zabeleženih na tej spletni strani. Profili temeljijo na odstotku preostalih žepov od 4 mm, 5 mm in ≥ 6 mm dalje.

V prvi stopnji ocenjevanja se določi maksimalni interval za vsako kategorijo preostalih žepov od 4 mm, od 5 mm in od 6 mm dalje: v tabeli ocenjevanja je ustrezna celica osenčena sivo-zeleno.

V drugi stopnji se določi končni interval VZS iz kategorije z najkrajšim intervalom: v tabeli ocenjevanja je ustrezna celica s priporočenim intervalom osenčena sivo-rumeno.

Tukaj uporabljeni algoritem za določitev intervala VZS izhaja iz retrospektivne študije iz leta 2019, v kateri so bile mejne vrednosti za parodontalno stabilnost določene na podlagi obstoječih profilov preostalih žepov pri 883 pacientih in skupno 11.842 sejah VZS (Ramseier et al. 2019).

Upoštevanje dejavnikov tveganja

Priporočenega intervala VZS ne smete prekoračiti. Po potrebi je treba predlagani interval skrajšati v primeru dodatno povišanega indeksa vnetja (BOP) ali prisotnosti dejavnikov tveganja.

Parodontalna stabilnost se ocenjuje z obstoječim indeksom vnetja (BOP: bleeding on probing). Za nekadilce ali bivše kadilce velja vrednost 23 % kot mejna vrednost, za kadilce pa je ta vrednost 16 %. Te mejne vrednosti temeljijo na retrospektivni raziskavi 445 pacientov, ki so bili v VZS vsaj pet let (Ramseier et al. 2015). Za paciente z visokim indeksom vnetja je treba izbrati ustrezno krajši interval. V oceni je to predstavljeno s puščico z oznako BOP.

Poleg tega so zobje s prizadetostjo furkacije 2. ali 3. stopnje uvrščeni v višjo kategorijo tveganja. Ta izvid temelji na retrospektivni študiji 117 pacientov, ki so bili spremljani v VZS v povprečju 11,5 leta (Salvi et al. 2014). Zato je treba za prizadete paciente izbrati krajši interval. V oceni je to predstavljeno s puščico s črko F.

Nazadnje je skrajšan interval priporočljiv tudi za kadilce in paciente s sladkorno boleznijo tipa II. V oceni je to prikazano s puščico in črkami K (Kajenje) ali S (Sladkorna bolezen).

Literatura

Ramseier, C. A. (2024). Diagnostic measures for monitoring and follow-up in periodontology and implant dentistry. Periodontology 2000, 95(1), 129-155. doi:10.1111/prd.12588.

Ramseier, C. A., Nydegger, M., Walter, C., Fischer, G., Sculean, A., Lang, N. P., Salvi, G. E. (2019). Time between recall visits and residual probing depths predict long-term stability in patients enrolled in supportive periodontal therapy. Journal of Clinical Periodontology, 46(2), 218-230. doi:10.1111/jcpe.13041.

Ramseier, C. A., Mirra, D., Schutz, C., Sculean, A., Lang, N. P., Walter, C., Salvi, G. E. (2015). Bleeding on probing as it relates to smoking status in patients enrolled in supportive periodontal therapy for at least 5 years. Journal of Clinical Periodontology, 42(2), 150-159. doi:10.1111/jcpe.12344.

Salvi, G. E., Mischler, D. C., Schmidlin, K., Matuliene, G., Pjetursson, B. E., Bragger, U., & Lang, N. P. (2014). Risk factors associated with the longevity of multi-rooted teeth. Long-term outcomes after active and supportive periodontal therapy. Journal of Clinical Periodontology, 41(7), 701-707. doi:10.1111/jcpe.12266.